Živimo v majhnem kraju kjer se vsi poznamo. Tako si tudi med seboj pomagamo. Ker se je v bližini odpirala nova konjušnica in sem poznal lastnika, sem mu tudi rekel, če potrebuje pomoč. Tako sem večkrat pomagal, da se je vse skupaj dokončalo in da je bila slavnostna otvoritev. Tako sem včasih s seboj vzel otroke, da so se igrali in tudi pomagali. Videl sem, kako vsi moji otroci obožujejo konje. Najprej sem pričakoval, da jim konji ne bodo zanimivi, potem pa sem videl, da so več čas samo pri njih. Ker je lastnik videl, kako so navdušeni, jih je naučil, kako se očistijo boksi in kako se lahko konju da jesti. Prav vesel sem bil, da sem se odločil, da bom pomagal, kajti to je bilo samo dobro za moje otroke. Slišati je bilo smeh in veselje.
Konji in prvo jahanje
Ker mi je bil lasnik konjušnice tako hvaležen, da sem mu pomagal, je mojim otrokom omogočil šolo jahanja. Ne znam vam opisati, ko sem prvič videl vse tri otroke, kako sedijo na konjih in jahajo. To je bil posebni trenutek. Hvaležen sem bil zato. Otrokom pa je bilo ravno to najbolj zanimivo, ker so lahko jahali vsi trije hkrati. Tako so uživali, gledali eden drugega in se imeli fantastično. Konji so res lepe in dobre živali. Enostavno jih obožuješ, ko jih enkrat spoznaš. Nekako te zastrupijo z njihovo ljubeznijo. Toliko ljubezni in dobrih občutkov ti dajejo. Resnično so to prekrasne živali.
Moji otroci sedaj redno hodijo v konjušnico in jahajo, jaz pa pomagam. Tako smo združili čas, da smo skupaj. Čeprav imam delo, še vedno vedno vidim, kaj počnejo in ko gredo konji iz konjušnice si vzamem čas da vidim svoje otroke kako jahajo. Tega ne zamudim nikoli. Konji so postali del našega življenja in srečen sem zato. …
Read More