Naš um v resnici nikoli ne utihne, še posebej v današnjem vsakdanu, ki je poln informacij, skrbi in obveznosti. Misli pogosto bežijo z ene stvari na drugo, ravno meditacija pa je tista, ki pomaga upočasniti njihov tok; gre za prakso usmerjanja pozornosti. Ta lahko vključuje opazovanje diha ali mantre, vendar cilj ni izklopiti misli, temveč jih zgolj opazovati. Gre za trening uma.
Dobro je, da poiščemo miren prostor brez motenj in najdemo udoben položaj, to je lahko sedenje ali ležanje. Nato se osredotočimo na dih in misli opazujemo brez reakcije. Tudi moja prijateljica je bila pogosto pod stresom in se je težko umirila, še posebej pred spanjem, zato je poskusila začeti z meditacijo, čeprav na začetku ni bilo lahko. Vendar je vztrajala in ugotovila, da ji je meditacija prinesla manj notranjega nemira, boljši spanec ter več zbranosti. Postala je tudi čustveno stabilnejša. Preizkusila je več različnih vrst, kot so čuječnost, vodena meditacija z dihanjem in mantra meditacija. Res je občutila koristi: zmanjšanje stresa, boljšo koncentracijo, večjo prisotnost v trenutku in predvsem globlje razumevanje sebe. Marsikdo se meditacije loti napačno, ker pričakuje takojšnje rezultate in meni, da se morajo misli ustaviti, zato prehitro obupa in ni dosleden. Prijateljica mi je povedala, da je najboljše začeti s 5 do 10 minutami na dan in izbrati preprost način, na primer zgolj opazovanje diha. Pomembno je, da ste potrpežljivi in vztrajate nekaj dni zapored, preden začutite prave učinke.
Ugotovila je, da meditacija ne pomeni popolnega miru, temveč boljši odnos do svojih misli, saj ji je meditacija pomagala najti ravnotežje in je postala del njene vsakdanje rutine.